Rekel jima je: »Pridita in bosta videla.«
Šla sta torej in videla, kje stanuje, ter ostala pri njem tisti dan. Bilo je okrog desete ure. (prim. Jn 1,39)

Ko je Janez pisal evangelij, je bil že zelo star. Toda prvo srečanje z Jezusom se je tako močno vtisnilo vanj, da si je celo zapomnil, ob kateri uri sta se učenca srečala z Jezusom »okrog desete ure«, torej ob štirih popoldne.
Delamo se, da ne vemo, da tisti, ki se po birmi ne oddaljijo od Cerkve, ostajajo zato, ker so prejeli dar, da so srečali Jezusa v kakšni katehistinji, animatorju, duhovniku, redovnici, ali v kakem drugem človeku, v katerem žari Jezusova ljubezen.

Vera se začne vedno v srečanju z nekom, od katerega izvemo, kje Jezus stanuje.

Družinam, katehetom in posameznim kristjanom se ni treba ukvarjati z lekcijami, pridigami ali privzgojo navad, pač pa z osebami, ki bodo sposo-bne biti za vse, ki jih bodo srečali, nepozaben trenutek, »ob štirih popoldne«.
Trenutek, ko iz dejanj, občutij, začutimo navzoč-nost njega, ki je »Rabi« in mu je vredno slediti, ker je življenje z njim drugačno, bolj polno.

Po: T. Lasconi, 365+1 dan s Teboj

TEDEN MOLITVE ZA EDINOST

18. – 25. januarja

Verovati v Kristusa pomeni hoteti edinost. Ekumenizem sloni na treh stebrih, ki so: dialog ljubezni, dialog resnice in iskreno ter složno pridruževanje vseh vernikov Jezusovi velikoduhovniški molitvi, »da bi bili vsi eno«.

V tem tednu smo vsi povabljeni da živimo edinost in molimo za edinost.
Glavna misel letošnjega tedna molitve se glasi: »Ostanite v moji ljubezni in obrodili boste obilo sadu.« (prim. Jn 15,5-9).
Molitve v tem tednu pri maši je pripravila ekumenska redovna skupnost v Švici. V teh molitvah se izraža izkušnja njihove skupnosti, da je sad molitve za edinost tesnejše občestvo z brati in sestrami v Kristusu in večja solidarnost z vsem stvarstvom.