›Prijatelj, ne delam ti krivice. Ali se nisi pogodil z menoj za en denarij? Vzemi, kar je tvojega, in pojdi! Hočem pa tudi temu zadnjemu dati kakor tebi. Ali ne smem storiti s svojim, kar hočem? Ali je tvoje oko hudobno, ker sem jaz dober?‹(Mt 20,13-16)
Gospodar vinograda je v priliki današnjega evangelija je iskal delavce. Za dnevno plačilo je določil en denarij − pošteno vsoto, ki je omogočila dostojno življenje delavca.
Naše plačilo je Gospod Jezus sam.
On v resnici ne daje, ne obljublja ničesar drugega razen sebe. Naše plačilo je Jezusova prisotnost. Sam nam obljublja: »In glejte: jaz sem z vami vse dni do konca sveta.« (Mt 28,20) Te besede lahko razumemo tudi tako: »Z vami bom dokonca življenja . Jaz sam bom vaša nagrada.« Gospodarjevo iskanje delavcev, njihovo najetje in obljuba plačila nas osebno nagovarja. Vsak dan nas kliče v svoje poslanstvo in nam ponavlja: »Pojdi!« Naša sreča je skrita prav v udejanjanju te njegove besede. Da, tudi mi smo zelo hitro med tistimi delavci, ki se pritožujejo in godrnjajo proti gospodarju.
Godrnjanje pomeni, da ne verjamemo več v njegovo ljubezen do nas. Zato postanemo razburjeni, zavračamo njegovo usmiljenje in smo jezni na njegov način delovanja. Želimo ga narediti po svojih merilih. Kako pozdraviti to godrnjanje? Apostol Peter predlaga: »Vadite se v gostoljubnosti drug z drugim, brez godrnjanja« (1 Pt 4,9).
Samo gostoljubnost spremeni naše srce in ga odpre za sprejemanje oseb, situacij, realnosti, ki nas doletijo v življenju. Godrnjanje se rodi iz ljubosumja, zavisti, iz našega hudobnega očesa, kot pravi gospodar vinograda, Jezus sam. Godrnjanje nas zapira v nas same. Jezus pa nas želi odpreti za njegovo ljubezen, za njegov pogled na ljudi in vse, kar se dogaja na svetu. Ve, kako smo. Pozna nas, ljubi nas. S svojo ljubeznijo do nas želi očistiti naše oko. Ko pravi: »Ali je tvoje oko hudobno?« nas spodbuja, da se zavemo, kaj se v nas dogaja. Želi, da se mu prepustimo in mu dopustimo, da zdravi naš pogled in naše odnose.
Tako bomo zmogli ljubiti druge kakor samega sebe.
