ČAKANJE: ČAS SREČANJA Z BOGOM
Prvo berilo iz Apostolskih del nam pripoveduje, kako so učenci v Jeruzalemu čakali v zgornji sobi na prihod Svetega Duha. Čakanje nas vznemirja. Težko se je umiriti, ker smo neučakani in nas čas preganja. Čakanje nam lahko prinaša tudi veselje, če ga doživljamo v lepi skupnosti. Učenci so čakali v molitvi, verjetno so si delili spomine, čustva in načrte. Ko čakamo, imamo veliko časa za razmišljanje in se spominjamo ljudi, ki so na nas vplivali.
Čakanje ni prazen čas.
Predstavljati si smemo, kako so se Jezusovi učenci pripravljali na binkoštni praznik. ponotranjili so vsa doživetja, ko jim je Jezus razlagal skrivnost božjega kraljestva, jim govoril o njegovi smrti in vstajenju. Kot pripravo na binkoštni praznik smemo živeti ta poseben čas čakanja na veliki dan prihoda Svetega Duha.
V molitvi prosimo, da nas razsvetli Sveti Duh. Bog hoče spregovoriti v naši srcih.
DVOJNA DUHOVNOST
Kdor si želi globljega razumevanja duhovnosti, mora od časa do časa prisluhniti kašnemu govoru ali pogovoru, ki razpravlja o duhovnih rečeh. Enemu takih nagovorov smo priče v današnjem evangeliju. Jezus razlaga apostolom svojo duhovnost.
Vsako pravo duhovnost sestavljata dve prvini. Prva je lastno prizadevanje. Da bi se Bogu približal, si je človek določil red molitve, duhovnega branja, obiskovanja cerkve, krepostnih in spokornih del ter drugih pobožnih vaj, s pomočjo katerih upa, da bo duhovno napredoval. Drugi sestavni del pa je v tem, da človek prisluškuje Božjemu klicu, da je sprejemljiv za navdihe od zgoraj, da se da voditi Božjemu Duhu, ali kot pravi Jezus v današnjem evangeliju, da sprejema in ohranja Očetovo besedo. Kadar sta ta dva dela skladna in se primerno dopolnjujeta, človek sme upati, da je njegova duhovnost na pravi poti. So pa primeri, ko se nekdo naveže na nekatere predpise ali izreke, jih goreče in celo strastno izpolnjuje, k temu nagovarja tudi druge, in se pri tem sklicuje, da je takšna Božja volja. O takih je Jezus rekel, da častijo Boga z ustnicami, njihovo srce pa je daleč od njega; in napovedal, da bodo celo druge morili, misleč, da tako služijo Bogu.
Kako vemo, kdaj je duhovnost iznakažena in kdaj prava? Kdo časti Boga samo z ustnicami in kdo tudi s srcem? Prvi uveljavlja svojo voljo, hoče vladati, življenje drugim jemlje; drugi uveljavlja Očetovo voljo, želi služiti, življenje za druge daje.
